Malta 2022
Po nova znanja in dogodivščine se nas je jeseni 2022 na vročo Malto odpravilo 11: David, Sara in Iva iz 3. a, Sara, Nea, Ajda ter Urh, Mark in Denis iz 3. b ter Nika in Mojca iz 4. b.
Naše potovanje se je začelo v Celju, od koder smo skupaj krenili v smeri beneškega letališča. Sprva smo bili malce šokirani, saj smo izvedeli da naši vozniki prvič vozijo do tega letališča, ampak smo na koncu prispeli kar se da točno. Na letališču je vse potekalo kot po maslu, prav tako tudi sam let. Po pristanku na Malti smo popolnoma vsi doživeli temperaturni šok, saj so bile temperature ob 11h ponoči neznosne. Na letališču nas je pričakal voznik, ki nas je po levem pasu zapeljal do naše nastanitve.
Bivali smo v apartmajih naših partnerjev. Razpored po sobah smo dogovorili že pred odhodom. Vsi smo bili zelo veseli, da je imela vsaka soba v apartmaju svojo kopalnico, kar nam je naše 3-tedensko sobivanje dokaj poenostavilo. Kuhinja in dnevna soba sta bili najbolj prometni, sam smo se tam družili, ustvarjali naše kulinarične mojstrovine, igrali igre ali se pa samo pogovarjali. Stanovanje je bilo ob našem prihodu zelo urejeno in čisto. Za elektriko in vodo smo plačevali tedenske stroške, hrano smo nabavljali sami (prejeli smo evropska sredstva), tako da smo v teh 3 tednih mobilnosti naredili nekaj korakov naprej k večji samostojnosti.
Večinoma smo si obroke pripravljali sami, tako smo na primer za zajtrk radi pojedli kakšen jogurt, različne namaze ali kosmiče. Kosilo smo pripravljali vsi skupaj, največkrat so bile na meniju testenine na sto in en način, juhe, rižote in kakšne ocvrte jedi. Večerja je bila ponovno v domeni posameznega erazmovca. Zadnjih nekaj dni smo imeli to srečo, da nam je kosilo pripravljal naš profesor Benčina, ki se je pri tem res izkazal.
Po tradicionalnih malteških jedeh nismo hrepeneli, poskusili smo le njihov znan prigrizek pastizzi. Bili pa smo uspešni pri preizkušanju ponudbe hitre hrane, saj smo postali kar domači v Starbucksu, McDonaldsu, Burger Kingu in KFC-ju.
Bistvo naše malteške izkušnje je bila praksa v podjetjih. Večina nas je bila razporejenih po nepremičninskih podjetjih, medtem ko sta Nika in Mojca pomagali našim partnerjem v pisarni.
Tako smo prvi dan na Malti namenili spoznavanju svoje okolice, kamor je sodila tudi orientacija v novem okolju in neposredni spopad z malteškim javnim prevozom, ki zna biti kar resen izziv. A vse se da, če je le volja in te smo imeli na pretek.
Na prakso smo se odpravili okoli 9. ure zjutraj. Všeč nam je bilo, da nas je bilo več skupaj v enem podjetju, saj smo se tako bolj samozavestno lotili prvih zadolžitev, nakar je vse lepo steklo. Takoj smo tudi ponotranjili malteški delovni čas: na delo lahko prideš ali z dela odideš praktično kadarkoli, pogoj je, da je vse delo temeljito in v roku opravljeno. Nekateri smo imeli tudi kosmatega sodelavca, ki je s šefico prihajal v službo. Sodelavci so bili enkratni. Omogočili so nam, da smo razprostrli krila na strokovnem področju, zato smo se marsikaj naučili o prodaji nepremičnin ter tudi bolj samozavestno izvajali svoje delovne naloge v angleščini.
Kljub delovnim zadolžitvam smo imeli na Malti seveda dovolj prostega časa, ki smo ga skušali kar najbolj koristno porabiti. V prvem tednu smo večino prostega časa namenili ureditvi vseh naših skupnih prostorov in sklenili finančne dogovore v skupini. Nabavili smo živila in čistila, da smo lahko poskrbeli za zmerno higieno v naših prostorih. Ko smo se že malce privadili na ritem življenja na Malti, pa smo seveda vsako minuto izkoristili kar se da kvalitetno. Najprej smo s svojim obiskom počastili glavno mesto Malte, Valletto.
Zelo radi smo prosti čas preživljali na bližnjih plažah, kjer smo se kopali in nastavljali sončnim žarkom ter tako poskrbeli za zimsko zalogo vitamina D. Po tako napornih aktivnostih se je prilegel kakšen sladoled, sicer pa smo postali redni gostje v znanih lokalih s hitro hrano in tam pustili kar nekaj naših finančnih sredstev.
Precej smo se družili ob igranju družabnih iger, nekaj prostega časa pa smo posvetili pripravi obrokov. V zadnjem tednu smo se počutili že toliko domači v novem okolju, da smo začeli bolj intenzivno raziskovati otok in se voziti naokoli z avtobusom. Pozni popoldnevi so bili rezervirani za fitnes na prostem, ob plaži. Profesor Benčina nas je po svojem prihodu še dodatno strokovno motiviral, da smo potrošili kalorije, ki smo jih pridobivali z uživanjem hitre hrane, saj nam le z ležernim večernim sprehajanjem ob obali to ne bi uspelo.
Skupaj s profesorico Bornšek smo obiskali Modro jamo (Blue Grotto).
Zatem je sledil izlet na otok Comino.
Profesor Benčina nas je pospremil na otok Gozo.
Radovednost je nekatere od nas vodila še v akvarij in Popayevo vas.
Poleg vseh izletov smo na Malti kar trije erazmovci praznovali rojstni dan, vsak malo drugače. Za Urhov rojstni dan nam je profesorica Bornšek priskrbela torto, nazdravili pa smo z otroškim šampanjcem. Presenečenje ga je pričakalo še službi, kjer so ga prav tako obdarili s torto, njegovi prijatelji pa smo mu skupaj kupili darilo. Nea je svoj rojstni dan preživela z nami na otoku Gozo, prav tako kot Urha jo je doma pričakalo darilo, ki smo ji ga kupili prijatelji. Zadnji dan na Malti je rojstni dan praznovala še Ajda. Skupaj z njo smo počakali do polnoči, da smo ji lahko voščili točno na dan odhoda in ji izročili darilo.
Po treh tednih je napočil čas za vrnitev domov. Z Malte smo poleteli proti Zagrebu, od tam pa ni bilo več daleč do doma.
